Jutranji odhod skupine iz Škofje Loke*, vstop potnikov v Ljubljani in prevoz na letališče Treviž-Treviso ter direkten polet na letališče Bukarešta-Otopeni. Po pristanku bomo vozili preko Vlaške nižine in mimo naftnih polj pri Ploieştiju ter se po dolini Prahove začeli vzpenjati v zelena in gozdnata pobočja Karpatov, ki napravijo v Romuniji svoj veliki lok ter delijo severno Transilvanijo od južne Vlaške nižine. Ustavili se bomo v aristokratskem počitniškem mestu Sinaia, kjer si bomo ogledali romantični grad Peleş, letno rezidenco romunskega kralja Karla I. in kraljice Elizabete. Ker je bil kraljevi par germanskega porekla, sta si zgradila resnično pravi arhitekturni biser v stilu germanske neo-renesanse. Tudi drugo romunsko plemstvo in bogata buržoazija tistega časa, je sledila temu vzgledu in Sinaia je dobila celo vrsto prestižnih počitniških dvorcev. Nadaljevali bomo skozi slikovito zimsko športno središče Buşteni, se povzpeli čez čez 1.033 metrov visoki karpatski prelaz Predeal in se spustili v Braşov, imenitno mesto z vzdevkom »vrata Transilvanije«. Hotelska namestitev in večerja.

Po zajtrku si bomo dopoldne ogledali Braşov, ki je pridobil mestne pravice že v zgodnjem srednjem veku, ko so staro citadelo obdali z močnim obzidjem, dodali štiri mestna vrata in stražne stolpe, od katerih še danes stojijo Beli, Črni in Trobentni stolp. Sprehodili se bomo po starem mestnem jedru, ki ga predstavlja velik trg s starim Rotovžem, glavna mestna znamenitost pa je katedrala device Marije ali »črna katedrala«, ki je od zunaj resnično veličastna gotska stavba, notranjost pa izrazito renesančna z nenavadno dekoracijo preprog. Sledilo bo odkrivanje Transilvanije, ki jo zaradi sedmih srednjeveških gradov imenujemo tudi Sedmograška. Vozili bomo preko valovitih pašnikov in skozi zanimive kraje, kjer se je čas kar ustavil. Med potjo bomo uživali razgled na bazaltno vzpetino s trdnjavo Rupea, ki je le ena od mnogih utrdb. Pot nas bo tako pripeljala v Sighisoaro, ki kot srednjeveška »citadela« leži na vzpetini in je na seznamu Unescovih zgodovinskim mest. Mesto je zacvetelo že v 12. stoletju, ko so ogrski kralji sem naselili močno kolonijo nemških rokodelcev in trgovcev, ki so se tukaj obdržali kot trdna germanska enklava, imenovana transilvanski Saxonci. Po pokritem stopnišču se bomo lahko povzpeli do najvišje točke v mestu, kjer stoji nemška luteranska cerkev, odkrili pa bomo tudi rojstno hišo grofa Vlada Cepesa, bolj znanega pod imenom Drakula, ki je dejansko v svojem času junaško preganjal Turke. Sledil bo postanek v naslednjem Unescovem kraju Biertan, ki je mali arhitekturni zaklad s taborsko cerkvijo, ki je bila stoletja dolgo evangeličanska trdnjava priseljenih Saxoncev. Pot nas bo potem vodila v prijazno kmečko okolje slikovite vasi Sibiel, ki je kot prva romunska vas začela razvijati kmečki turizem, zato nas bodo pred vasjo pričakali vaški fantje na konjih in nas pospremili do ene od domačij, kjer nam bodo pripravili večerjo domačih kmečkih jedi in glasbeno folklorni program. Preprosta vas nas bo tudi presenetila z bogato zbirko na steklu risanih ikon, ki jih je zbiral vaški župnik. Ko bomo po večerji zapustili vas, bo sledila le še vožnja v zanimivo transilvansko mesto Sibiu, hotelska namestitev in nočitev.

Po zajtrku si bomo ogledali Sibiu, ki je pred leti nosil naslov evropske kulturne prestolnice. Mesto je zelo multikulturno, saj so se med Romune naseljevali nemški Sasi, Avstrijci in Madžari. Srednjeveški Sibiu je bil gospodarsko cvetoče mesto bogatih obrtnikov in trgovcev, zato so ga obdali v obzidje s stolpi in trdnjavami. Ozke tlakovane ulice ter slikovita dvorišča ustvarjajo vzdušje mediteranske živahnosti, za oglede pa so še posebej zanimivi Železni most, Urni stolp, katoliška in evangeličanska cerkev, pasaža med Velikim in Malim trgom ter Brukenthal muzej, ki govori o razgibani preteklosti mesta. Za nas bo še posebej zanimivo poiskati vzidano spominsko ploščo Trubarjevega kolega Pavla Wienerja, ki je bil kot nezaželen protestantski pridigar v Kranju izgnan iz naših krajev v Romunijo, kjer je postal oče romunskega evangeličanskega protestantizma. Nato se bomo usmerili v visokogorski svet po Transfãgãrãsanski cesti »kačjih rid«, ter dosegli greben gorske verige južnih Karpatov, ki so zaradi izrazito alpskega izgleda dobili vzdevek Transilvanske Alpe. Cesto je dal v 70. letih graditi Nikolaj Ceauşescu, kot strogo varovano vojaško cesto, ki je sedaj turistično zelo zanimiva zaradi prelaza na višini dva tisoč metrov in obdana z vrhovi čez 2.500 metrov. Po odmoru na vrhu atraktivnega prelaza, se bomo spustili nazaj v dolino reke Olt, kjer so nekoč rastli samostani kot gobe po dežju, med njimi je bil najpomembnejši Brancoveanu s šolo risanja pravoslavnih ikon. Sledila bo vožnja skozi mesto Fagaras z velikim gradom, s katerega je fevdalna gospoda nadzorovala vso dolino in pobiral dajatve od tovorništva karavanskih konjskih vpreg. Dan bomo zaključili na karpatskih planjavah z višinami preko tisoč metrov s hotelsko namestitvijo in večerjo v Poiani Braşov, največjem romunskem zimsko-športnem središču, kjer bomo poleg številnih hotelov videli tudi lepo leseno cerkev stila romunske pokrajine Muramares.

Po zajtrku bomo naredili izlet v mestece Bran in si tam ogledali grad grofa Vlada Cepesa, bolj prepoznavnega kot okrutnega grof Drakule, ki je svoje nasprotnike natikal na kole in jim pil kri. Ljudska fantazija je opravila svoje in tako je izpod peresa angleškega pisatelja Bram Stokerja, grof Cepes postal literarni junak Drakula, katerega mit »krvosesa s Karpatov«, so dokončno ustvarili ameriški filmarji. Bran je prijeten srednjeveški grad, kjer je s svojo družino resnično živela najbolj priljubljena romunska kraljica Marija, vnukinja britanske kraljice Viktorije, ki jo Romuni še danes slavijo kot svojo ikono, zaradi vladanja v korist romunskega ljudstva. Nadaljevali bomo v prisojna pobočja Karpatov, v dolino Prahova, ki je domovina romunskega vinogradništva in kjer valoviti griči vinske trte spominjajo na Toskano. V regiji Urlaţi, bomo obiskali domačijo z vinsko kletjo, postregli pa nam bodo tudi kosilo, da bo dobilo vino dobro podlago. Sledila bo le še vožnja v Bukarešto, kjer se bomo lahko po namestitvi v hotelu podali na večerni potep v staro mestno središče številnih trgovinic in lokalov, med katerimi so še posebej zanimiva nekatera gostišča otomanskega obdobja, kot sta Manul Manuc in Caru cu Bere. Prost večer v stari Bukarešti z možnostmi za pijačo ter večerjo po lastnem izboru. Odhod v hotel in nočitev.

Po zajtrku bomo ves dan posvetili romunski prestolnici, ki se je drži vzdevek »vzhodni Pariz«, saj se je arhitektura tega mesta spogledovala s pariškimi avenijami, s slavolokom in fontanami ter tudi s palačami večnega Rima. V sivih Ceausescujevih časih je Bukarešta doživljala veliko komunistično preobrazbo, kar bomo spoznali med krožno vožnjo po mestu in med sprehodom po glavni ulici Calea Victoriei, ki se konča na dveh osrednjih trgih George Enescu in Piaţa Revolutiei. Tu bomo spoznali nekaj prestižnih stavb, kot je koncertna palača Athenaeum in palača Centralnega komiteja s slavnim balkonom, kjer je Ceausescu 1989. leta še poslednjič grozeče krilil s svojimi rokami, da bi zaustavil čas velikih sprememb. Vstopili bomo v Palačo parlamenta, ki je postala prava atrakcija Bukarešte, saj je druga največja stavba na svetu. Zgraditi sta jo dala Nikolai in Elena Ceausescu, kot glorifikacijo njune komunistične ere. Pet let dolgo jo je gradilo 20.000 delavcev, po načrtih skupine 70 arhitektov, da so zgradili glomazno stavbo dvanajstih nadstropij s preko 3000 prostorov. Naslednji dogodek bo ogled Ceauşescujevega dvorca sredi Bukarešte, kjer so živeli svoje privatno življenje dvojica Nikolaj in Elena ter njuni otroci Nicu, Zoia in Valentin. Sprehod skozi njihove sobe, jedilnice, spalnice ter kopalnice z zlatimi pipami, nas bo prepričal, da je bil romunski socializem res »zlata doba« za vse tiste, ki so bili v vrhu komunistične partije. Sprehodili se bomo skozi hišni park, kjer so uživali diktatorjevo gostoljubje tako ugledni gostje, kot so bili Richard Nixon, Charles de Gaulle in Fidel Castro, ter si zatiskali oči, da ne bi videli, kako so živeli ljudje čez cesto na drugi strani parka. Do odhoda na letališče, bomo po svoje preživeli prosti čas v živahnem starem delu mesta, opravili nakupe spominkov in oddih ob pijači in popoldanskem prigrizku. Odhod na letališče Bucureşti-Otopeni ter polet okoli 19.00 uri v Treviž sledil bo transfer v Ljubljano oziroma v Škofjo Lokov. Opomba* organiziran odhod iz Škofje Loke v primeru vsaj 10 potnikov