Jutranji odhod skupine iz Škofje Loke oziroma iz Ljubljane, ter vožnja proti Reki in dalje ob Jadranu do Senja, kjer se bomo dvignili na velebitski prelaz Vratnik in tako dosegli visoko planoto Liko z mestom Otočac. Nadaljevali bomo na mejni prehod Izačić pod goro Plješevico in dalje v Bihać, ki leži ob reki Uni. Ker nas bo najprej zanimala zelena Una, se bomo odpeljali malo naprej do Male Ade v Bosanski Krupi in se sprehodili po mostičkih med zelenimi rečnimi otoki sotočja Une s Krušnico. Zanimivost v središču mesta so tri cerkve, pravoslavna, katoliška in muslimanska, ki stojijo druga poleg druge in izpričujejo versko in splošno multikulturno sožitje mesta skozi stoletja. Ker je krajina vedno bila dežela utrjenih gradov, si bomo nato ogledali Ostrožac kot eno najlepših srednjeveških trdnjav. Nazadnje se bomo posvetili Bihaću, glavnemu mestu Unsko-Sanskega kantona. Ogledali si bomo mesto, ki se je s prihodom Turkov v krajino začelo islamizirati, saj so cerkev sv. Antona spremenili v džamijo Fehtija, nastalo je tudi muslimansko pokopališče, ki je sedaj med redkimi odprto za druge obiskovalce. Druga kulturna znamenitost je stara trdnjava Kapetanova kula, ki je rešila življenje ogrskemu kralju Bela IV, ki je sem pribežal pred Tatari in je zato Bihać nagradil z listino »svobodnega mesta« Sledil bo odhod v hotel, namestitev in večerja.

Po zajtrku bomo dan posvetili naravnim lepotam Narodnega parka Una, ki je nastal na kraških tleh s številnimi kraškimi jamami in predvsem z rečnimi pregradami belega apnenega lehnjaka, ki reke silijo v brzice in bučne slapove. Zaščitena je tudi velika biološka raznolikost regije in je raj za ribiče ter za uživanje v športnem raftingu. Pri Ripaču bomo vstopili v NP Una, ustanovljen 2008. leta ter najprej spoznali skriti naravni raj Japodskih otokov, v bližnjem Lahovu pa bomo odkrili turistični naselje Eko selo Natura Art, namenjeno rekreacijskim aktivnostim številnih obiskovalcev znotraj narodnega parka. Nato se bomo odpeljali v tisti del doline Une, kjer so nanizane, tako na bosanski kakor na hrvaški strani reke, številne srednjeveške »kule«, med katerimi je največja Ostrovica visoko nad zelo prijetnem mestecem Kulen Vakuf, kjer nas kar vleče, da bi posedeli v lokalu ob bosanski kafi z ratlukom in lički rakiji ali si privoščili bosanski lonec, čevapčiče, sudžukice, burek, pite ter kozji ali ovčji sir. V bližini Kulen Vakufua bomo uživali v spektakularnem prizoru Štrbačkega buka, 25 metrov visokih slapov na 40 metrov široki Uni, potem pa bomo vozili po dolini ob Uni do Martin Broda, kjer se nahaja največji niz rečnih brzic in slapov, med njimi največji Milančev buk. Vse te brzice so stoletja dolgo služile »vodenicam« ali mlinom na vodi za vse, ki so pripeljali žito iz Bosne, Like in Dalmacije, saj je Matin Brod ravno na tromeji teh pokrajin. V Martin Brodu imamo Slovenci košček naše zgodovine, saj je Katarina Branković, vdova poslednjega celjskega grofa Ulrika II. tukaj zgradila samostan Rmanj, v spomin na njunega sina Hermana, ki je umrl kot otrok in zadnji možni naslednik dinastije Celjskih. Popoldne nas bo pot vodila po dolini Unca v Drvar, kjer bomo videli legendarno Titovo pečino. visoko 23 metrov nad sotesko Unca. Sledila bo vožnja do Plivskega jezera, kjer bomo spotoma videli etnografsko zanimive mlinčiče in v mesto Jajce, rojstni kraj Jugoslavije, zato bomo lahko po želji obiskali Avnojsko muzejska dvorano, vsekakor pa slikoviti izliv reke Plive v Vrbas. Hotelska namestitev in večerja.

Po zajtrku in ogledu Jajca, bomo odkrivali dolino reke Vrbas, ki je zardi stalne vodnatosti in močne pretočnosti že od nekdaj hidro energetsko izkoriščen. Dolina Vrbasa je zelo atraktivna, ker jo kanjonsko stiskata planini Manjača ter Čemernica, zato se reka z divjem tokom prebije skozi soteske kot so Bočačka, Grebenska in Zvečajska klisura. Med potjo bomo naredili skok v zanimive Ljubačke doline, v muzej na prostem z zbirko etnografske ljudske dediščine nekdanjega bosanskega podeželja, dobrodošel pa bo tudi postanek v tej vasi za pijačo ali priložnostno dopoldansko marendo. Nazadnje nas bo pot vodila v Banjo Luko, prestolnico etnitete Republike Srbske v Bosanski krajini. To mesto v Bosni nas kar preseneti s svojim srednje evropskim izgledom, saj se je najbolj razvijalo v času po Avstro- Ogrski aneksiji. Glavni atributi zgodovinske dediščine tega mesta so Kostel, ki je s srednjeveškim obzidjem mestni simbol, modernejša Palača Republike in seveda oba verska simbola Banje Luke, džamija Ferhadija in hram Hrista spasitelja. Na koncu se bomo sprehodili pa najbolj živahnem delu mesta, kar je Gospodska ulica z vrsto lokal, primernih za pijačo in prigrizek, kajti po našem obisku Banje Luke, bo sledlio le še vračanje po avtocesti do Ljubljane oziroma v Škofjo Loko.