• glavno mesto: Rabat
• letališče na katerega boste leteli: Casablanca
• dolžina leta: pribl. 3,5 ur
• časovni zamik: -1h
• najprimernejši čas za potovanje: celo leto (razen novembra in marca, ko je največ deževnih dni)
• temperatura zraka v El Jadidi: povprečna dnevna temperatura  je 20-27°C poleti in 14-18°C pozimi
• temperatura morja v El Jadidi: poleti 20-24°C, pozimi 15-18°C
• uradni jeziki: Arabščina
• vizum: slovenskim državljanom vizum ni potreben
• potni list: veljaven še  najmanj 6 mesecev po zaključenem potovanju
• cepljenje: ni potrebno, več informacij zdravi na pot.

Kraljevina Maroko se je v zadnjem dobrem desetletju zelo odprla turizmu in je trenutno najugodnejša arabska država za obiskovalce, saj je urejena, mirna in varna. Predvsem pa je Maroko prelepa dežela, saj je zaradi dolge zaprtosti ostala avtentična sami sebi, zato nas lahko navdušuje znova in znova, saj ima neskončne puščavske sipine, privlačne in odmaknjene maroške kasbe, stara kraljeva mesta, visoki Atlas, berbere in nomade.

Vreme in klima: Maroko ima zelo raznoliko klimo. Tekom poletja je po celotni državi suho, toplo in vroče vreme, pozimi pa pride do večjih razlik. Poletne temperature lahko v južnih in vzhodnih delih puščave dosežejo 50 °C, medtem ko pozimi lahko pride do zmrzali. Večina preostalih delov države v poletju doseže temperature med 30 °C in 35 °C, z izjemo Atlaškega gorovja. Tu so noči razmeroma hladne, hladni pa so lahko tudi sončni dnevi. Pozimi so gorovja zasnežena, od meseca decembra do marca pa je mogoče tudi smučati na smučarskih središčih. Obalni predeli so poleti topli in suhi, pozimi pa mili in mokri, še posebej ob Mediteranu. Južno od Essaouira so zimske temperature zelo prijetne, med 16 °C in 24 °C, tako da lahko Maroko obiščete tudi pozimi.

Maroška kuhinja je mešanica berbersko-mavrskih, evropskih in sredozemskih kuhinj in uporablja razne začimbe. Med njimi so kralji začimb, žafran, meta, olive, pomaranče in limone. Maročani uporabljajo veliko orientalske kumine in se znajde na vsem – od solate, do mesa in celo v juhi. Ima značilen okus po orientu.
Maročani so tudi navdušeni mesojedci. Prevladuje piščanec, a je zanje resnično meso le rdeče meso govedine ali jagnjetina. Svinjine v Maroku ne najdemo. Kljub temu, da ima Maroko več kot tisoč kilometrov atlantske obale, pa je na njihovem jedilniku zelo težko najti morsko hrano ali ribe. Gotovo najbolj znana maroška jed je pripravljena iz pšenice durum in se imenuje kuskus. To je najstarejša maroška specialiteta. Maročani radi kuhajo svoje meso in zelenjavo v velikih, slikovitih glinenih posodah s stožčastimi pokrovi, ki se imenujejo tajine. Vsaka hrana (pa naj bo to govedina, piščanec, jagenjček, zelenjava ali kamelje meso), ki prihaja izpod tega glinenega stožca, se imenuje tajine. Feška specialiteta je pastilla, ki pa nima veliko skupnosti s špansko pastillo. Gre za nekakšen zavitek z nadevom iz golobjega mesa in obilico sladkorja in cimeta na vrhu. Maroška juha harira je pogosto jed sama zase. Maroški kruh je okusen, malo sladek in zelo svež.
Tipična pijača je čaj, ki se imenuje viski in je sestavljen v večjem delu iz zelenega čaja, ki mu dodajo sveže metine lističe. Čaj je tako zelo aromatična in močna. V Maroku je čaj del kulture in ni le zvarek, ki se ga pije ob bolezni.